PROTI umiranju demokracije

Ko se zadnja leta izogibam političnim pogovorom z mojimi starši, kljub temu prepoznavam tudi določene vzorce njunega razmišljanja, ki so značilni za kulte. Že dolgo nazaj je k meni na coaching hodila mama, katere hčerka je pristala v kultu in takrat sem o tem precej prebrala, da sem ji lažje pomagala. Prav zato sem poiskala še literaturo na temo kultne dinamike v politiki.


Politične stranke sicer ne moremo enačiti s kultom, ima pa lahko dinamiko, ki je podobna kot kultna. V svetu to preučuje veliko profesorjev, raziskovalcev in strokovnjakov, pišejo knjige, meni pa je v roke prišlo delo dveh profesorjev politologije s Harvarda: How Doemocracies Die(2018). Steven Levitsky in Daniel Ziblatt sta preko zgodovinskih vzorcev ugotovila ne le, da se zgodovina ponavlja, ampak se ponavlja v rimah.

Po njunem se smrt demokracije ne zgodi na hitro in glasno, ampak počasi, od rok izvoljenih politikov ter funkcionarjev, preko erozije vrednot in institucij. Izpostavila sta štiri glavne indikatorje, ki kažejo, da demokracija umira:

  1.          Zavračanje ali šibko upoštevanje demokratičnih pravil igre.
  2.          Zanikanje legitimnosti političnih nasprotnikov.
  3.          Toleranca ali celo spodbujanje nasilja.
  4.          Omejevanje državljanskih svoboščin nasprotnikov, še posebej medijev.

KULTNA DINAMIKA

Kultna dinamika se v političnih strankah zgodi tam, kjer ena oseba zelo dolgo vodi stranko, kar ustvarja personalizacijo stranke – stranka je njen vodja in vodja je stranka.

Za kultno dinamiko je značilna tudi zaprta informacijska skupnost, kjer pripadniki spremljajo izključno medije, ki so naklonjeni stranki in ne verjamejo drugim medijem. Še več, stranka ustvari kar lastni medijski ekosistem.

Vertikalna avtoritarna strankarska kultura je še ena značilnost, ki jo sestavlja oblast centralizirana pri vrhu, komunikacija, ki poteka od zgoraj navzdol ter ne omogoča kritike ter ne daje prostora alternativnim idejam. Napredovanje je odvisno od zvestobe vodji, ne od strokovnosti ali rezultatov. Volitve vodstva pa so ritualne, brez namena, da bi se karkoli spremenilo ali omajalo oblast.

Ideologija stranke se prilagaja ideologiji in mentaliteti vodje, kar lahko vodi v radikalnost in ekstremizem. Običajna je polarizacija in mi proti njim mentaliteta, vodja pa je “edini branitelj” pred “sovražniki”.

KAJ PA ČLANI, SIMPATIZERJI IN VOLIVCI?

Raziskave kažejo, da kultni vpliv ne cilja na “šibke” ljudi, ampak na normalne socialne instinkte. Inteligentni ljudje pogosto verjamejo, da njih se ne da zmanipulirati, kar jih naredi bolj odprte za vpliv, saj ne zaznajo zgodnjih rdečih zastavic, ki so čustvene narave. Kulti ciljajo na socialne instinkte, ne na intelekt.

Kulti oziroma stranke s kultno dinamiko ponujajo jasne odgovore, koherentno ideologijo, občutek višjega smisla, intelektualno zapakirane razlage sveta.

To je za inteligentne ljudi privlačno, ker radi razumejo sisteme oziroma, kako nekaj deluje.

Ko so enkrat znotraj zaprte informacijske skupnosti, so boljši pri ustvarjanju racionalnih razlag, zakaj ostajajo. To je kognitivna disonanca: “Če sem jaz pameten, potem to ni kult.” Ali “Če sem vložil toliko časa, mora imeti smisel.” Inteligenca celo pomaga graditi kompleksne samo-obrambne mehanizme, ki ohranjajo pripadnost.

Raziskave kažejo, da je ljudi možno izvleči iz kulta le v določenih psiholoških, socialnih in časovnih pogojih. Ni univerzalne metode. Ni prebujanja z argumenti. Ni razbitja iluzije z logiko.

Izstop je možen le, ko se poruši kombinacija notranjih in zunanjih stebrov, ki držijo kultno miselnost pokonci.

Ali pa, ko se kultna struktura začne lomiti od znotraj prek notranjih sporov, razpada vodstva, finančnih škandalov ali odhodov več ključnih članov. Kultna miselnost je stabilna le, dokler je stabilna organizacija.

Kultne dinamike se v politiki pojavijo, ko se združijo:

  • močan vodja
  • dolgotrajno vodenje
  • polarizacija družbe
  • informacijska razdrobljenost
  • občutek ogroženosti
  • močna identitetna pripadnost.

KO OBLAST PREVZAME STRANKA S KULTNO DINAMIKO

Najprej se je potrebno zavedati, da je pripadnike takšne stranke običajno lažje aktivirati kot volivce drugih strank, saj je njihova pripadnost pogojena s sledenjem vodji. Ko torej vodja reče gremo na volišča, je to ukaz, ki ga vsak zdrav pripadnik stranke voljno izpolni.

Uspeh stranke je enak obsegu njenega članstva in pripadnikov, kar je običajno tudi velikost njihovega volilnega telesa.

Značilnosti kultne dinamike se tako legitimizirajo in začnejo izvajati na širši ravni. Ob tem, za utrditev svojega položaja moči, stranka okrepi polarizacijo tako, da umetno ustvarja sovražnike, krči svoboščine in že pridobljene pravice, predvsem pa spodkopava medije.

Do sem teorija in raziskave. Od tu naprej moje osebno nadaljevanje.

V Sloveniji smo že v procesu, ko se demokracijo počasi, legitimno, zakon za zakonom ubija. Retorika, ki jo uporablja vladajoča koalicija je glasna, skrajna in večini ljudi neprijetna. Zato se jih veliko umakne – tega ne čutijo, s tem se ne poistovetijo in lahko se zgolj umaknejo.

Nasprotni pol ničesar ne doseže z argumenti, saj s kultom ne moreš racionalno debatirati. Vsaka kritika oblasti je v Sloveniji označena za »levičarstvo«. Nočeš biti »levičar« in si raje tiho.

Manjšina (oziroma tretjina, če pogledamo volilni rezultat SDS) tako preglasi večino. Večina ljudi namreč ni konfliktna. Ob vsem tem, kar se dogaja postaja apatična in pasivna.

Nekako tako kot, če si priča pretepu in se nočeš vpletati, da ne boš še ti tepen.

RACIONALNOST IN LOGIKA NA SUPER REFERENDUMU

Racionalni argumenti običajno sledijo neki logiki, dejstvom, konkretnim številkam. Ob nekaterih izjavah ZA se mi zdi,d a v nekih drugih dimenzijah velja logika neracionalnosti, posploševanj ter mešanaj hrušk in jabolk, kar se spretno zavije v projekcije in obračanje pozornosti tja, kjer nima kaj iskati. 

Poglejmo 4 referendumska vprašanja, na katera bomo odgovarjali ta mesec. Namenoma sem poenostavila in generalizirala stališča ZA in PROTI.

Ali imajo tujci, ki živijo v Sloveniji in imajo tukaj stalno prebivališče pravico, da volijo na lokalnih volitvah? Do sedaj so jo imeli 20 let, nov zakon jim jo jemlje.

njihovZA – želijo prikazati, da bodo tujci iz tretjih držav kot so Kosovo, Srbija, Bosna, Filipini in Burkina Faso sedaj volili »svoje« in zato nam bodo vladali tujci.

mojPROTI – Slovenija je do sedaj spodbujala integracijo tujcev tudi tako, da jim je omogočila sodelovanje v lokalnem okolju. Temu se reče asimilacija in v sociologiji velja za nekaj pozitivnega. Poleg tega so tretje države tudi Norveška, ZDA, Velika Britanija odkar je izstopila iz EU.

Ali bi morali ljudje, ki prejemajo socialno pomoč vseeno delati?

njihovZA – ja, ker vlečejo velike denarje in so lenuhi, ki zato nočejo nazaj na trg dela.

mojPROTI – socialna pomoč pripada tistim, ki izpolnjujejo precej stroge kriterije glede prihodkov, premoženja in svojega (ne)zaposlitvenega statusa. Poleg tega znaša socialna denarna pomoč za samsko delovno neaktivno osebo 507,43 evra/mesec. Res velika motivacija, da s tem životariš iz meseca v mesec.

Ali ste zato, da se ukine RTV prispevek?

njihovZA – pravzaprav ne vem, če imajo sploh kak pameten argument? Pač RTV ni njihovo trobilo…in to jih moti...

mojPROTI – uh… poglejte na katerikoli RTV kanal in objave društva novinarjev. Teh 14 eur, ki jih dejansko palčujemo zato, da nam javni mediji ne padejo v roke avtoritarnih vodij. Pika.

Parlamentarna preiskava

njihovZA – hočemo učinkovitost, da bomo hitreje lahko preiskovali. Pravila preiskav pa bomo potem kasneje določili s poslovnikom.

mojPROTI – najbolj problematičen je člen, kjer se ukinejo varovalke, ki ščitijo preiskovance. To je tipično omejevanje državljanskih svoboščin in eden od indikatorjev umiranja demokracije.

Ko je potekalo soočenje na RTV za ta zakon je bilo v studiu zanimivo opazovati obe tribuni. Na tribuni PROTI so bili novinarji, pravniki, nevladne organizacije, ljudje, ki delujejo na področju civilne družbe in ne v politiki, na tribuni ZA pa trije politiki in trije očitni podporniki SDS, ki so se delali, da to niso.

Če je tako »neuravnoteženo« nekaj ne štima. Manjšina, ki hoče preglasiti večino.

Če ste v tisti tretjini, ki se že dlje časa napaja v desnem medijskem ekosistemu, boste glasovali za, ne glede na stotine zapisanih ali izgovorjenih argumentov. Če pa niste v tem mehurčku, se zavedajte, da ste večina in bodite PROTI temu, da demokracija umre pred vašimi očmi.