KOFETKANJE Z MANCO

Bezeg je v polnem razcvetu in tole je recept, kako brez kuhanja pripraviti odličen bezgov sirup. Že lani sem ga naredila in je brez težav zdržal do pred enim tednom, ko ... ga je zmanjkalo! Recept sem že kar nekaj časa nazaj našla v knjigi Elene de Belder Okus po cvetju. Gre pa takole: Naberete lepo razcvetene bezgove cvetove, pri tem pa pazite, da ne otresate dol cvetnega prahu. Cvetove natlačite (ne preveč) v kozarec za vlaganje in čisto do vrha zalijete z vodo. Kozarec postavite na sonce, kjer naj se vse skupaj prežema s sončnimi žarki 3 dni. Nato zlijete nastali sok ven in ožamete cvetove, ki so se napili vode. V sok vmešate sladkor v razmerju skoraj 1:1 (jaz dam malo manj sladkorja) in narežete notri bio limone. Spet na sončka dokler se sladkor ne stopi. Prelijete v steklenice (čisto do vrha) zaprete in postavite v temen hladen prostor. To je osnovni recept, ki se ga da na enak način uporabiti tudi za lipov sirup. Zdaj pa k detajlom! Če bezeg namočite v vodo v navadnem litrskem ko...

(ko berete prosim, da si zamislite najbolj ciničen način govora, kar si jih lahko zamislite!) Zadnje čase z enim ušesom poslušam vse bedarije, ki jih lahko poslušamo vsak dan v poročilih. In ugotavljam, da so res bedarije. In se pri tem sprašujem, zakaj naj bi nas nekatere zadeve sploh zanimale?! Ja mediji naj bi izpostavljali teme, ki so potrebne pozornost, ampak da potem eno temo obdelujejo kot stari lajnarji…. Ni ravno veliko učinka. Recimo spremljanje vseh sodb, obsodb in drugih fars iz sodnih dvoran. Da so naša sodišča počasna in neučinkovita, ker imamo zakone napisane v stilu ribiških mrež… na to nas res ni potrebno opozarjati vsak dan! Če je namen prispevka, da pove, da se je končno neka stvar premaknila in nam vlije malo upanja, da še obstaja pravica… potem je to novica vredna pozornosti! Če pa nam trobezljajo o tem, kako je bila na sodišču obravnava na kateri so zaslišali priče in jih bodo čez pol leta še naslednjih pet… ja to pa ni ravno razveseljivo. Potem naj bi pa imeli še...

V kadrovski se lahko zgodi marsikaj, sploh, če je firma velika. Pri nas je večina zaposlenih v proizvodnji (dvoizmensko delo, delovne sobote...) in trenutno je veliko dela, zato del proizvodnje laufa tudi ob sobotah popoldan, kar je prej izjema kot pravilo (2 ali 3 sobote v maju so take). V petek pride k meni gospa, ki je v četrtek začela delati pri nas. Pogovor pa je tekel takole: Gospa (razburjeno): Na razgovoru ste rekli, da se ob sobotah dela samo dopoldan! Jaz: Saj se. Gospa: Ne, ker jutri je tudi popoldan in to ne gre! Jaz: Ja to je pa samo trenutno, ker imamo res veliko naročil. Če sta na leto dve soboti popoldanski tega pač ne razlagam. Gospa (še bolj razburjeno): jaz ne morem delat soboto popoldan, to ne gre. Vi ste rekli, da so sobote samo dopoldan. Jaz ne morem. Jaz: Glejte, če je jutri popoldanska sobota, je to pač izjema, ki potrjuje pravilo. Če mi ne verjamete, lahko vprašate katerokoli punco dol v proizvodnji. Gospa: Ampak jaz jutri ne morem popoldan! Jaz: Zakaj pa ne?...

Zadnjič sem naletela na članek v Sobotni prilogi ob katerem sem se zgrozila na celi črti. Kam je človeštvo zabredlo? Ali res ne moremo priti k pameti. Članek si lahko preberete tukaj. Kliknite na sliko in odprlo se vam bo novo okno v katerem bo slika dovolj velika, za branje.