KOFETKANJE Z MANCO

... je bil danes! In kaj sem počela? V glavnem skoraj nič. Šla sem k sosedom (v tiskarno) na kavico, malo sem še klepetala s sodelavci, potem sem šla kupit malo narezka pa flašo vina, ki pa je nismo spili niti pol! Vsi nekaj abstinirajo. Potem sem svoji naslednici pokazala še kako naredi v Typo3 mailing listo... aja pa še malo sem podebatirala s sodelavci, malo smo se objemali in poslavljali in si obljubili, da se še kaj slišimo. In pridem domov in ugotovim... da sem v zdaj že bivši službi pozabila svoj flis. In se bo treba en dan nujno oglasit, da ga poberem. In sedaj en sproščen vikend in potem novim zmagam naproti, v novi službi, z novim šefom... Jupiii zame!

Letos sva postala ponosna "veleposestnika" lesenega vikenda v Suhi krajini . Hišica narejena...prazna, okolica zanemarjena. Skoraj 4 leta se ni noben niti dotaknil okolice. Ker slika pove več kot beseda... Takole je izgledalo ob nakupu: Okoli hiše stara olesenela stebla in robide... Notranjost je bila bolj ali manj neopremljena... ... pa sva jo opremila... ...malo popestrila in poštimala zunanjost, da izgleda bolj prijazno in sedaj že uživava v miru, branju in "meditiranju", relaksiranju... imava že tudi prvo letino domačih jabolk...manjmi! Privoščim vsakemu, da bi imel svoj čudoviti kotiček... svoj del raja!

Mi je že kar malo nerodno – že tri mesece pišem blog pa nisem še nič napisala o svojih kaktusih. Ja, zbiram kaktuse in jih imam nekaj čez dvesto – med zbiratelji velja, da je to majhna zbirka. Med njimi je kar nekaj »cukerčkov«, ki sem jih dobila od strejših zbiralcev ali pa na raznoraznih srečanjih, sejmih, kaktusarnah...kjerkoli smo že pohajkovali z društvom . Začelo se je z majčkeno zbirko na terasi, ki je rasla in rasla, dokler ni postal problem prezimovanje in je bilo potrebno narediti rastlinjak – jaz mu pravim kar moja velika topla greda. Da bi kaktuse pripravili do cvetenja, jih je treba namreč prezimovati, to pomeni, da jih približno konec oktobra prenehamo zalivati in jih postavimo v svetel prostor, kjer je temperatura okoli 10 stopinj. In na suhem in hladnem ostanejo nekje do marca, ko jih počasi začnemo navajati nazaj na vodo. In potem cvetijo!!! Nekaj časa sem se trudila, da bi jih pri tem ujela in ovekovečila in slike so pristale na ogled celo na internetu . Potem pa se...

Ni mi vseeno v kakšnem okolju živim, zato se pridružujem akciji blogerji za okolje. Uradna spletna stran je TUKAJ .

Ribe niso bile nikoli na vrhu moje prehranjevalne verige. Čeprav so zdrave in imajo baje vse sorte dobrih snovi v sebi, me niso nikoli povsem prepričale. Ja, sem jih jedla in kadar sem jih pohvalila, so bile res odlično pripravljene, saj pohvala od nekoga, ki mu ribe niso v gurmanski užitek, šteje kot najboljši kompliment. Od vseh morskih rib imam najrajši postrvi. Oziroma sem jih imela. V soboto so na obisk prišli prijatelji in z mojim sva jim želela postreči s postrvmi na žaru. Ker je v bližini velika ribogojnica, sem se odpravila po čisto sveže postrvi. Po 6 postrvi. Pred mano so bili trije odjemalci in vsak je vzel po 10 postrvi. Naj takoj povem, da mi ribe smrdijo dokler niso pečene. Tam v ribarnici pa se vonju crknjenih rib pridruži še vonj po umetni ribji hrani. FUJ!!! Ampak dobro, sem si rekla, bom preživela, da dobim svojih 6 rib. Že prej sem se odločila, da če mi jih v ribogojnici ne očistijo, jih ne bom vzela, ker jaz rib ne bom čistila! Ampak v ribogojnici ribe tudi očistij...

Letos sem na dopust, kot ponavadi, vzela toliko knjig kolikor dni naj bi preživela v ležernem poležavanju na morskem zraku in nastavljanju sončnim žarkom. Če cel dan ležim, moram nekaj početi in ker hitro berem, moram imeti zalogo. Na začetku poletja sem se odločila, da znova preberem knjige iz zbirke Anastazija in že prej sem prebrala prvo knjigo . Na morju sem do konca prebrala drugo . Ugotavljam, da pravzaprav nisem izvedela veliko novega, sem pa razlago in nauke sibirske puščavnice nekako lažje integrirala v svojo duhovnost in jo malo bolje povezala s prakso (vsaj tisto, kar sama lahko uporabim). Da celotno zbirko preberem še enkrat, sem se odločila, ker je te knjige mogoče brati na več nivojih in me je zanimalo, kako jih bom doživljala sedaj. V knjigah je napisan zelo preprost pogled na svet, ki ga je sodobna civilizacija pripeljala do skrajnosti materializma. Najbolje, da kar sami primete knjigo v roke in začnete z branjem. Toplo priporočam. Po knjigi s katero moram sodelovati, s...