Dobrodošli v politiki: najprej nalepka, potem človek
Sem oseba, ki najprej skoči, reče DA in šele potem ugotavlja zakaj, kam in kako daleč. Tako sem tudi letos skočila v politiko, čeprav zgolj na lokalni ravni. Hitro sem ugotovila, da v politiki takoj dobiš nalepko. Ne glede na to, kdo si in kaj zagovarjaš, te ljudje pogosto presodijo predvsem po tem, s kom sodeluješ . Se je pa letos zgodil zanimiv fenomen, ki je zmedel mnoge ljudi. V stranki Ljubljana smo vsi , sta bil ob njeni ustanovitvi izvoljena so-predsednika: mag. Urška Klakočar Zupančič in dr. Tone Rop. Meni se je to zdelo naravnost fantastično, saj sem v tem prepoznala nekaj, česar do sedaj v slovenski politiki še ni bilo: sodelovanje in gradnja mostov med na videz nezdružljivimi svetovi. Po eni strani političarka nove generacije, po drugi strani politik z dolgoletnimi izkušnjami. Meni osebno se to ni zdelo protislovje, temveč prednost. Modrost in politične izkušnje lahko postavijo okvir energiji, novim idejam in želji po spremembah. S tem sodelovanjem sta naredila nekaj...