KOFETKANJE Z MANCO

Čas teče tako hitro, da je to nekaj neverjetnega. Zdi se mi, da sem šele prišla pa me je danes prešinilo, da grem pojutrišnjem že nazaj! In prav pomisliti moram, kaj vse sem počela in koliko novega izvedela. V petek zvečer sem prišla, v soboto sem bila na seminarju Gordona Smitha ( to mi je celo uspelo zapisati ), v nedeljo sem imela prost dan. In zjutraj sem se zbudila v čudovit sončen dan, zato sem se odločila, da bom odšla na izlet. Pa ne na ogled znamenitosti ali po nakupih. Spomnila sem se, da imajo angleži radi parke in da zagotovo obstaja botanični vrt: Kew gardens – kraljevi botanični vrt . In sem šla. Cel dan sem se sprehajala skozi rastlinjake, z eksotičnimi rastlinami, se podala na potke med velika, stara drevesa, posedala ob ribnikih, uživala v čudovitem sončnem vremenu... Ravno v soboto so imeli dobrodelno akcijo, kjer je šlo polovico vstopnine za boj proti raku, tako da sem na koncu dobila še lep cetifikatek, da sem prispevala svoj del. Botanični vrt je res lep in ravno ...

Spodnji tekst je iz aprilskega brezplačnika Skupaj za zdravje človeka in narave. Anton Komat: Samo rakavo tkivo si želi neomejene rasti! Za gospodarsko rast rabimo zadolževanje in trošenje preko svojih meja. Ob 5-odstotni gospodarski rasti, bi v 20 letih porabili tri planete. Na planetu ima filozofijo neomejene rasti samo rakavo tkivo, za katero pa vem, da gresta na koncu k vragu rak in njegov gostitelj. Sedaj se je tak način razmišljanja iztekel – za rešitev se je treba obrniti k naravi. Ne pretresa nas le finančna kriza, ampak štiri druge: podnebna, prehranska, energijska in zdravstvena. Njiva ni tovarna. Kmetijstvo zavezuje človeka k spoštovanju naravnih zakonov, ti pa so močnejši od zakonov industrije. Pšenica danes potrebuje prav toliko dni, da dozori, kot jih je v času faraonov. A mi smo kmetijstvo s sonca preusmerili na nafto. Dokler je bila nafta poceni, je delovalo. Leta 1940 je pri pridelovanju hrane človek vložil 1 kilokalorijo (kcal) fosilnih goriv in dobil 3,4 kcal hrane. ...

Odkar sem "gospa veleposestnica" se ubadam z mislijo, kako na čimbolj naraven način (in seveda s čim manj dela) pridelati nekaj zelenjave in kakšen sadež. V mamini knjižnici je bila že nekaj časa prisotna knjiga Billa Mollisona Uvod v permakulturo, ki sem jo prebrala in takoj začela sanjariti, kako bi kakšne ideje uvedla v prakso. Nato sem prebrala knjige iz zbirke Anastazija in ugotovila, da pravzaprav govori o zelo zelo podobnem načinu vrtnarjenja/kmetovanja. PERMAKULTURA je zavestno načrtovanje in ohranjanje optimalno donosnih kmetijskih ekosistemov, ki imajo značilnosti naravnih ekosistemov, tako glede raznolikosti in uravnoteženosti kot tudi prožnosti. Gre za harmoničen odnos med ljudmi in pokrajino, ki ljudem nudi hrano, energijo, zaščito ter uspešno zadovoljuje tako njihove materialne kot tudi nematerialne potrebe. Knjigo o permakulturi sem si izposodila za nedoločen čas (mami, ko jo boš rabila povej :)) in lansko leto po navodilih naredila zastirko na vrtu. Rezultat ...