Sedanja kriza v pravem pomenu
Spodnji tekst je iz aprilskega brezplačnika Skupaj za zdravje človeka in narave.
Anton Komat: Samo rakavo tkivo si želi neomejene rasti!
Za gospodarsko rast rabimo zadolževanje in trošenje preko svojih meja. Ob 5-odstotni gospodarski rasti, bi v 20 letih porabili tri planete. Na planetu ima filozofijo neomejene rasti samo rakavo tkivo, za katero pa vem, da gresta na koncu k vragu rak in njegov gostitelj. Sedaj se je tak način razmišljanja iztekel – za rešitev se je treba obrniti k naravi.
Ne pretresa nas le finančna kriza, ampak štiri druge: podnebna, prehranska, energijska in zdravstvena. Njiva ni tovarna. Kmetijstvo zavezuje človeka k spoštovanju naravnih zakonov, ti pa so močnejši od zakonov industrije. Pšenica danes potrebuje prav toliko dni, da dozori, kot jih je v času faraonov. A mi smo kmetijstvo s sonca preusmerili na nafto. Dokler je bila nafta poceni, je delovalo. Leta 1940 je pri pridelovanju hrane človek vložil 1 kilokalorijo (kcal) fosilnih goriv in dobil 3,4 kcal hrane. Danes moramo vložiti 10 kcal energije, da dobimo 1 kcal hrane, torej imamo izjemno požrešen energetski sistem. Če vzamemo prehranski sistem kot celoto: »požremo« 20 odstotkov nafte, hkrati pa ta sistem izloči 40 odstotkov toplogrednih plinov.
Energijski sistem je razsipen. Pri proizvodnji, pakiranju, hlajenju, transportiranju potrebujemo ogromno energije. V zadnjih nekaj mesecih se je obseg prevoza hrane med celinami zmanjšal za 40 odstotkov. Mislim, da je že 44 držav prepovedalo izvoz vsake hrane. Globalni prehranski sistem razpada. To je alarm. Energetsko bazo civilizacije moramo premakniti nazaj na sonce in hrano znova začeti pridelovati lokalno in z minimalnimi stroški.
Poceni hrano smo plačali z zdravjem prebivalstva, ki je moralo zaužiti še toliko pesticidov, kemičnih dodatkov v hrani in vsega ostalega, kar jo naredi poceni. V zahodnem svetu je delež zdravstvenih storitev med bruto stroški države okoli 15 odstotkov, to je trikratni porast v zadnjih 30 letih. Ko sem na radiu Študent imel kontaktno oddajo o hormonskih motilcih, sem dobil 100 prostovoljcev za pregled sperme. Rezultat je dobil posameznik osebno, mi pa smo na podlagi z vseh koncev nabeane in seksualno aktivne populacije dobili samo skupno sliko. Ko sem prejel rezultate, sem z njimi odhitel k direktorici Inštituta za varovanje zdravja. Pa mi je rekla, daj no, saj veva, da je četrtina funkcionalno neplodnih, zakaj bi vznemirjali javnost. To je odnos zdravstva.
Za rešitev krize je potrebno zmanjšati potrošnjo. Reforma potrošnje gre v smeri izdelave kvalitetnih izdelkov, namesto izdelkov za enkratno uporabo. Vseh pet različic krize – podnebna, prehranska, zdravstvena, energetska in finančna – je rešljivih s prehodom na samooskrbo in lokalni trg.
»Zadnjič se peljem z mojo šjoro v hribe in naletiva na kmetijo odprtih vrat, pa sva se ustavila. Dobila sva tri gajbe hrane za 7 evrov: repe, kolerabe, vsega živega.«
Več na Globetransformer in Za zdravje
Anton Komat: Samo rakavo tkivo si želi neomejene rasti!
Za gospodarsko rast rabimo zadolževanje in trošenje preko svojih meja. Ob 5-odstotni gospodarski rasti, bi v 20 letih porabili tri planete. Na planetu ima filozofijo neomejene rasti samo rakavo tkivo, za katero pa vem, da gresta na koncu k vragu rak in njegov gostitelj. Sedaj se je tak način razmišljanja iztekel – za rešitev se je treba obrniti k naravi.
Ne pretresa nas le finančna kriza, ampak štiri druge: podnebna, prehranska, energijska in zdravstvena. Njiva ni tovarna. Kmetijstvo zavezuje človeka k spoštovanju naravnih zakonov, ti pa so močnejši od zakonov industrije. Pšenica danes potrebuje prav toliko dni, da dozori, kot jih je v času faraonov. A mi smo kmetijstvo s sonca preusmerili na nafto. Dokler je bila nafta poceni, je delovalo. Leta 1940 je pri pridelovanju hrane človek vložil 1 kilokalorijo (kcal) fosilnih goriv in dobil 3,4 kcal hrane. Danes moramo vložiti 10 kcal energije, da dobimo 1 kcal hrane, torej imamo izjemno požrešen energetski sistem. Če vzamemo prehranski sistem kot celoto: »požremo« 20 odstotkov nafte, hkrati pa ta sistem izloči 40 odstotkov toplogrednih plinov.
Energijski sistem je razsipen. Pri proizvodnji, pakiranju, hlajenju, transportiranju potrebujemo ogromno energije. V zadnjih nekaj mesecih se je obseg prevoza hrane med celinami zmanjšal za 40 odstotkov. Mislim, da je že 44 držav prepovedalo izvoz vsake hrane. Globalni prehranski sistem razpada. To je alarm. Energetsko bazo civilizacije moramo premakniti nazaj na sonce in hrano znova začeti pridelovati lokalno in z minimalnimi stroški.
Poceni hrano smo plačali z zdravjem prebivalstva, ki je moralo zaužiti še toliko pesticidov, kemičnih dodatkov v hrani in vsega ostalega, kar jo naredi poceni. V zahodnem svetu je delež zdravstvenih storitev med bruto stroški države okoli 15 odstotkov, to je trikratni porast v zadnjih 30 letih. Ko sem na radiu Študent imel kontaktno oddajo o hormonskih motilcih, sem dobil 100 prostovoljcev za pregled sperme. Rezultat je dobil posameznik osebno, mi pa smo na podlagi z vseh koncev nabeane in seksualno aktivne populacije dobili samo skupno sliko. Ko sem prejel rezultate, sem z njimi odhitel k direktorici Inštituta za varovanje zdravja. Pa mi je rekla, daj no, saj veva, da je četrtina funkcionalno neplodnih, zakaj bi vznemirjali javnost. To je odnos zdravstva.
Za rešitev krize je potrebno zmanjšati potrošnjo. Reforma potrošnje gre v smeri izdelave kvalitetnih izdelkov, namesto izdelkov za enkratno uporabo. Vseh pet različic krize – podnebna, prehranska, zdravstvena, energetska in finančna – je rešljivih s prehodom na samooskrbo in lokalni trg.
»Zadnjič se peljem z mojo šjoro v hribe in naletiva na kmetijo odprtih vrat, pa sva se ustavila. Dobila sva tri gajbe hrane za 7 evrov: repe, kolerabe, vsega živega.«
Več na Globetransformer in Za zdravje