Ko pamet odpove…
(ko berete prosim, da si zamislite najbolj ciničen način govora, kar si jih lahko zamislite!)
Zadnje čase z enim ušesom poslušam vse bedarije, ki jih lahko poslušamo vsak dan v poročilih. In ugotavljam, da so res bedarije. In se pri tem sprašujem, zakaj naj bi nas nekatere zadeve sploh zanimale?! Ja mediji naj bi izpostavljali teme, ki so potrebne pozornost, ampak da potem eno temo obdelujejo kot stari lajnarji…. Ni ravno veliko učinka. Recimo spremljanje vseh sodb, obsodb in drugih fars iz sodnih dvoran. Da so naša sodišča počasna in neučinkovita, ker imamo zakone napisane v stilu ribiških mrež… na to nas res ni potrebno opozarjati vsak dan! Če je namen prispevka, da pove, da se je končno neka stvar premaknila in nam vlije malo upanja, da še obstaja pravica… potem je to novica vredna pozornosti! Če pa nam trobezljajo o tem, kako je bila na sodišču obravnava na kateri so zaslišali priče in jih bodo čez pol leta še naslednjih pet… ja to pa ni ravno razveseljivo. Potem naj bi pa imeli še razumevanje do sodnikov in njihove stavke, ker so premalo plačani za delo, ki ga komaj opravljajo. Ja, jih razumem, da nočejo biti plačani po učinku - potem bi dejansko morali delat!
Svetovna politika – ja še ena neizmerno zanimiva tema! Srečala sta se zunanja ministra dveh držav in govorila o tem kako izboljšati medsebojne odnose ter o sodelovanju pri enem velikem projektu. Definitivno nekaj kar smo vsi komaj čakali, da izvemo, sploh če sta ti dve državi na drugi strani sveta! Pa tudi vsi ostali odnosi in podpisi pogodb – kot da se svetovna politika odloča in ureja pred fotoaparati!!! Vse kar se dogaja na svetovni sceni je v glavnem diktat lobijev velikih multinacionalk in posameznih industrij. Politiki so le lutke, ki ob pravšnjem kupčku denarja pridno kimajo. In ravno isto je z našo predrago Patrijo – ste že zasledili kdo naj bi pravzaprav koga podkupil? Na veliko se govori o podkupovanju, ki je, ampak ga v bistvu ni. In obisk Fincev je bil načrtovan. Ja seveda… pol pa svizec zavije čokolado.
To je tako kot zdravniki, ki se morajo izobraževati, da lahko opravljajo svoje delo. In kaj potem, če jim to izobraževanje plačajo farmacevtska podjetja! Nekje pač morajo najti ustrezne prodajalce za svoja zdravila, ki odpravljajo izmišljene bolezni. In zdravniki so pač njihovi najboljši komercialisti na terenu! O tem, da farmacevtske družbe zapravijo več denarja za marketing kot raziskave, se pa ne govori. Ne, to bi pa dejansko bilo zanimivo! In bi se ljudje zamislili in mogoče začeli razmišljati… in potem ne bi več kupovali zdravil kar vsepovprek!
Uh, me je tole tiščalo!