Utrinki in stres

Prijateljice so me »okregale«, ker zanemarjam blog. Zadnje čase sem bolj ali manj brez prave energije. In spet se bom zgovarjala na službo. Nikakor mi namreč ne uspe, da bi po 9-10ih urah v službi, nabrala še toliko moči in volje in kaj napisala. Razumem, da je potrebno delovne procese in stroške optimizirati, ampak včasih je cena enostavno previsoka. Stres, izgorelost in utrujenost vplivajo na motivacijo pri delu in pomanjkanje časa za regeneracijo prispeva k večjemu številu napak. Preizkušam na sebi in opazujem na sodelavkah. December je skoraj vedno in skoraj povsod napet. Kot bi hoteli še nadoknaditi tisto, kar nam med letom ni uspelo.

Stresu v službi se pridruži še potrošniška mrzlica nakupovanja božičnih in novoletnih daril in potem se vprašam, kam je izginila čarobnost decemberskih praznikov. Namesto, da bi se umirili, pogledali kaj smo v preteklem letu naredili, se poglobili vase in malce razmislili. Letošnjo jesen mi kljub pomanjkanju časa uspe loviti trenutke. V torbici nosim malega digitalca, ki mi jih pomaga ujeti. Glede na slike je očitno, da me letos navdušujejo sončni vzhodi in zahodi. Zjutraj se peljem po avtocesti mimo Barja in se ne morem načuditi na koliko različnih načinov lahko vzide sonce. In včasih mi uspe iz službe oditi v času sončnega zahoda. Mistika v barvah. Še tale teden je pred mano... čista norišnica, potem pa se za dva tedna selim na vikend in se ne premaknem nikamor!