Adijo 2007

Leto 2007 se je pričelo bolj tako tako. Silvestrovala sem v Kranjski Gori, na glavnem prizorišču, od koder sem komaj čakala, da pobegnem pred nenormalnimi metalci petard in ostalih piroteničnih sredstev. V Ljubljani me je pričakalo pisanje prošenj za službo, letanje po občinah in socialnih uradih za socialno podporo.

Prva lučka je zasijala z selitvijo v novi vikend. Druga s pričetkom tečaja meditacij v sredini januarja. In tretja lučka se je prižgala z zaposlitvijo sredi februarja. Takrat je bilo vse skupaj že precej svetlo. Meditacija mi je pomagala, da sem vsak teden naredila kvantni skok v razvoju svoje zavesti in zavedanja o sebi. Čeprav nova služba ni bila naporna in daleč od tega, da mi delo ne bi bilo všeč, sem vedela, da sem sposobna več in predvsem za boljše plačilo. In junija se je to pričelo manifestirati tako, da so mi rekli, naj si poiščem službo drugje. Najprej šok, nato spoznanje, da me nekje čaka nekaj boljšega. In ko sem ravno razreševala izgubo in nenavezanost, je prišla še ena lekcija v obliki smrti moje babice. Ni kaj junij je bil naporen, čeprav sem ravno v tem mesecu prizemljila idejo o blogu (dveh, če smo natančni) in o udeležbi na ATP tečju pri Doreen Virtue. Poletje je bilo vroče a nenaporno. V službi so se odnosi s sodelavci dvignili na povsem novo raven in obilje časa mi je dovoljevalo, da sem se posvečala stvarem, ki so me zanimale.

Konec poletja, konec službe, konec “počitnic”. Pričetek jeseni, nova služba, garanje. Res je, da sem si vedno želela delati na kadrovskem področju in to tam, kjer bi se lahko čimveč naučila. In sem se – v 4 mesecih celoten ZDR, zavarovanja, krediti, dopusti, zaposlovanje tujcev... skratka postaviti na noge kadrovsko v podjetju s skoraj 500 zaposlenimi. Ugotovila sem, da stresno delo lahko obvladujem, če imam doma možnost ventilčkanja. Zadnji 4 meseci so povzročili, da sem si leto 2007 zaželela zaključiti v miru in samoti – na vikendu, kjer je zunaj senžna odeja, notri prijeten ogenj v kaminu, noge mi greje moja pasja mrcina in um zaposlujejo dobre knjige. In v tem čudovitem prostoru, času in stanju se je rodilo naslednje voščilo za leto, ki prihaja:

Staro leto je odšlo,
za seboj pustilo vse, kar je staro.
V novem letu nova luč sveti,
da moremo z novimi dejanji pričeti.
Naj Ljubezen te vodi, naj Srce govori,
naj Um tebi služi in ne njemu ti.
Ko ti oblaki zastrejo pogled,
ko temna se noč nad tebe spusti,
vedi, na nebu miljone luči le zate gori,
a najsvetlejša med njimi je angelsko bitje,
ki ni nihče drug kot TI.