Znanstvenica leta
Včeraj sem se udeležila podelitve nagrade za slovensko znanstvenico leta, ki jo organizira revija Jana. Kolegica je imela vabilo za dve osebi in me je povabila zraven. V festivalni dvorani je bilo postavljenih premalo stolov, da bi lahko sedeli vsi prisotni. Tehnične podrobnosti o dogodku si lahko preberete kje drugje, jaz se bom osredotočila na svoj pogled. Znanstvenico leta so letos izbrali tretjič, ker želijo dati priznanje tudi ženskam v znanosti, ki je bila še do par desetletij nazaj izključno moška domena. Ob predstavitvi nominirank sem se začudila s čim vse se te ženske ukvarjajo in sama pri sebi ugotovila, da je pravzaprav nemogoče vedeti s čim vse se ukvarja znanost, ker je tega toliko. Po podelitvi je bil seveda catering in prisotni s(m)o krožnike s hrano praznili tako hitro, kot da nihče že en teden ni jedel. Zanimivo je bilo, da so bili vsi narezki mesni. Nekaj je bilo zelenjave (v obliki solat), nekaj vloženih gobic, malo sadja za dekoracijo in to je bilo to. Kje je pa sir? V skritem kotu okrogle mize sem našla ajdovo kašo z zelenjavo… mmm dobro.
Kolegica, ki me je povabila je farmacevtka in še z dvema drugima kolegicama so udarile debato o lekarnah. Razmišljala sem o tem, kdaj sem v lekarni nazadnje kupila zdravila. In vse tri so me razsvetlile, da je v lekarnah tudi široka ponudba ostalih izdelkov in da vsekakor v lekarnah ne prodajajo več samo zdravil. Brezreceptna ponudba v lekarnah obsega kozmetiko, prehranska dopolnila, tudi vložke, tampone, skratka drogerijsko ponudbo. Uuuu… a zato so se pričele reklamirati Ljubljanske lekarne. Vedno se naučimo kaj novega.
Če se vrnem nazaj k znanosti... zanimivo je, da ima znanost svoja pravila, ki so izredno selektivna. Da postaneš znanstvenik, moraš najprej skozi celoten izobraževalni sistem, vse do doktorata in v zadnjem času celo post-doktorskega študija. Potem se moraš zaposliti v znanstveni ustanovi - univerza, inštitut, zavod... prijaviti projekt in izsledki tega projekta so znanstveni. Poleg tega mora biti nekaj, kar je splošno sprejemljivo. Če bi se torej nekdo lotil nekega projekta z opazovanjem, beleženjem, lastnimi poskusi, bi lahko odkril nevemkaj pa ga še pes ne bi povohal, ker ni znanstvenik po vseh pravilih. Trenutno se ubadam z branjem literature o biodinamiki. Marija Thun in sedaj njeni nasledniki že 50 let spremljajo vpliv položajev planetov na posevke: če redkvice posejemo na dan za korenino, bodo naredile lepe redkvice, če na dan za list, bomo imeli polno perja pa skoraj nič korenine. V 50 letih narejeno veliko poskusov z vedno istimi rezultati. "Uradna" agronomija o vplivih planetov ne razglablja, ker to ni znanstveno dokazano! Ruski znanstveniki so pogruntali in dokazali že ogromno stvari, ki pa jih Zahodna znanost ne priznava!Torej znanost sama po sebi ni objektivna, ampak izrazito subjektivna: ene znanstvenike priznava, drugih pa ne, rezultate raziskav pa prizna samo tiste, ki določenim pašejo. Moje mnenje je, da je šlo vse skupaj malo predaleč. Znanost je postala Bog in izgubila zdravo pamet.
Nikakor nočem odvzeti zaslug včerajšnjim nominirankam, ker sem predstavitve tega kar počnejo poslušala z odprtimi usti. In vsa čast in priznanje jim za delo, ki ga opravljajo. Hvalabogu, da se ženske v znanosti prebijajo na površje, upam samo, da ne bodo pozabile na svoje ženske kvalitete, ki jih lahko prinesejo v "moško" znanost.
Kolegica, ki me je povabila je farmacevtka in še z dvema drugima kolegicama so udarile debato o lekarnah. Razmišljala sem o tem, kdaj sem v lekarni nazadnje kupila zdravila. In vse tri so me razsvetlile, da je v lekarnah tudi široka ponudba ostalih izdelkov in da vsekakor v lekarnah ne prodajajo več samo zdravil. Brezreceptna ponudba v lekarnah obsega kozmetiko, prehranska dopolnila, tudi vložke, tampone, skratka drogerijsko ponudbo. Uuuu… a zato so se pričele reklamirati Ljubljanske lekarne. Vedno se naučimo kaj novega.
Če se vrnem nazaj k znanosti... zanimivo je, da ima znanost svoja pravila, ki so izredno selektivna. Da postaneš znanstvenik, moraš najprej skozi celoten izobraževalni sistem, vse do doktorata in v zadnjem času celo post-doktorskega študija. Potem se moraš zaposliti v znanstveni ustanovi - univerza, inštitut, zavod... prijaviti projekt in izsledki tega projekta so znanstveni. Poleg tega mora biti nekaj, kar je splošno sprejemljivo. Če bi se torej nekdo lotil nekega projekta z opazovanjem, beleženjem, lastnimi poskusi, bi lahko odkril nevemkaj pa ga še pes ne bi povohal, ker ni znanstvenik po vseh pravilih. Trenutno se ubadam z branjem literature o biodinamiki. Marija Thun in sedaj njeni nasledniki že 50 let spremljajo vpliv položajev planetov na posevke: če redkvice posejemo na dan za korenino, bodo naredile lepe redkvice, če na dan za list, bomo imeli polno perja pa skoraj nič korenine. V 50 letih narejeno veliko poskusov z vedno istimi rezultati. "Uradna" agronomija o vplivih planetov ne razglablja, ker to ni znanstveno dokazano! Ruski znanstveniki so pogruntali in dokazali že ogromno stvari, ki pa jih Zahodna znanost ne priznava!Torej znanost sama po sebi ni objektivna, ampak izrazito subjektivna: ene znanstvenike priznava, drugih pa ne, rezultate raziskav pa prizna samo tiste, ki določenim pašejo. Moje mnenje je, da je šlo vse skupaj malo predaleč. Znanost je postala Bog in izgubila zdravo pamet.
Nikakor nočem odvzeti zaslug včerajšnjim nominirankam, ker sem predstavitve tega kar počnejo poslušala z odprtimi usti. In vsa čast in priznanje jim za delo, ki ga opravljajo. Hvalabogu, da se ženske v znanosti prebijajo na površje, upam samo, da ne bodo pozabile na svoje ženske kvalitete, ki jih lahko prinesejo v "moško" znanost.