Prošnja za službo kot jo vidi kadrovik
Glede na to, da je nastopilo obdobje, ko bo čedalje več ljudi iskalo zaposlitev, se mi zdi prav, da napišem nekaj navodil in smernic, ki vam bodo morda pomagale pri pisanju življenjepisa oz. CV-ja. Moje izkušnje z branjem prošenj segajo nekaj let nazaj, ko sem delala še v kadrovski agenciji, se nato podala med bolj strokovne poklice in nazadnje pristala v večjem proizvodnem podjetju. V tem času sem prebrala veeeeliko prošenj … od napol doktoratov pa do popolnoma nepismeno sestavljenih stvari.
Prvo dejstvo, ki ga morate vedeti, ko iščete zaposlitev je, da imajo delodajalci vedno predstavo tega, kakšno osebo iščejo: če iščejo knjigovodjo, točno vedo kaj vse bo ta knjigovodja delal in kakšna znanja mora imeti. In potem iščejo kandidata, ki takšna znanja že ima. Če je na tem delovnem mestu že oseba, ki jo želijo nadomestiti ali iščejo nekoga, ki ji bo pomagal, bodo iskali nekoga podobnega. Je pa kot iskalec zaposlitve nemogoče ugotoviti, kaj ima delodajalec v mislih. Zato ne smete nikoli vzeti osebno, če ste zavrnjeni, vam pa se je zdelo, da ste idealen kandidat! Delodajalec pač išče nekaj tipičnega zanj, ker točno ve kakšna je firma, kako se v njej dela in zato ni nujno, da so na prvem mestu izkušnje. Lahko je tisto delo specifično in potrebujejo kandidata, ki se bo najbolj prilegal v že narejen kalup delovnega mesta.
Drugo dejstvo, ki je resnično je, da se nam v kadrovski ne da brati treh strani strnjenega teksta. Zato vas lepo prosim, da nikakor ne verjamete točno določenemu ponudniku (prosnja.com), ki vam garantira, da vam njegova prošnja zagotovi razgovor! Prvič, ko sem prejela to prošnjo sem jo res prebrala (priznam) in se ob njej pošteno nasmejala in ja, res sem povabila osebo na razgovor, ker sem želela spoznati tega, ki piše tako osladno… Ko sem ta template prošnje drugič dobila v roke pa sem se spomnila, da sem to že videla in brala in takoj vedela, da je nekje očitno nekdo tako »pameten« da to celo prodaja. In te prošnje sem dobila v vseh kadrovskih, kjer sem delala, kar pomeni, da so dokaj pogoste!
Prošnja naj bo vedno sestavljena iz dveh delov: CV in spremno pismo. Zadeva pa je taka, da (jaz osebno) vedno najprej preberem CV, kjer so kronološko in na kratko podane izkušnje in izobrazba in če se mi zdijo izkušnje ustrezne, si vzamem čas in preberem še spremno pismo. Če spremnega pisma ni, ne dobim dodatne razlage in se mi zdi da nekaj manjka… prošnja gre na kupček »mogoče«. Spremno pismo naj se, lepo prosim, nikoli ne začne z: Marija Novak, rojena materi Pepci in očetu Janezu. TEGA SE NE PIŠE! Grdo rečeno, ampak: res mi je vseeno kako je ime vaši mami (nič osebnega, ampak res popolnoma nepotreben podatek).
Kadroviki smo navajeni hitrega branja prošenj in pri branju iščemo predvsem besedne zveze, ki nam pomagajo videti ali ima kandidat določena znanja in izkušnje. Na primer, če se išče računovodja bomo v CVju iskali besede, ki so s tem v povezavi – knjigovodenje, finance, knjiženje… pogledali bomo tudi v katerih podjetjih in koliko časa ste bili zaposleni. Zato je dobor, da pri pisanju napišete: Firma d.o.o./ januar 2008 – junij 2008/ Računovodja – knjiženje, finančno poslovanje, izdelava bilanc. V spremnem pismu pa lahko napišete potem kakšno odgovornost ste pri tem imeli, ste delali v timu ali sami…
Včasih primerjam iskanje zaposlitve z iskanjem partnerja: oba si morata biti všeč, da se zapleteta v zvezo. Ne eden in ne drugi pa ne vesta ali bo zveza dejansko funkcionirala ali ne. Življenjepis oz. vaša prošnja je prvi vtis, ki ga kadrovik dobi o vas. Na podlagi tega, vas povabi na razgovor. Če se prvi vtis in osebno srečanje preveč razlikujeta, bodo kadroviku zasvetile rdeče lučke in zapiskala bo sirena – nekaj ni v redu. Zato bodite pri pisanju prošnje in CVja realni, na razgovoru pa čim bolj takšni kot ste.
Še ena stvar glede rokov. Včasih se iskanje lahko zavleče, kar pomeni, da boste dobili klic ali vabilo ali zavrnitev šele čez nekaj časa. Če na kratko naredimo izračun. V časopisu zagledate čisto svež oglas za prosto delovno mesto. Rok za prijavo 14 dni. Takoj napišete in pošljete prošnjo. V kadrovski bodo vse prošnje, ki bodo prihajale selekcionirali in pregledali. Velikokrat želijo tudi šefi videti kdo se je prijavil. Ko se lovi direktorja ali šefa, lahko mine cel teden… in če želi biti prisoten pri razgovorih… dodajte še dodaten teden. In od takrat, ko ste oddali prošnjo je že minil cel mesec. Načeloma je tako, da če po mesecu in pol ni odgovora… vaša prošnja ni ustrezala delovnemu mestu.
Na prošnji navedite vse podatke, kje ste dosegljivi (naslov, mail, telefon), ker imajo različna podjetja različne načine komuniciranja. Če pošiljate prošnje v različna podjetja, potem se javljajte na tuje telefonske številke oz. vračajte neodgovorjene klice v času delavnika. Včasih se zgodi, da kandidat, ki ni dosegljiv odpade samo zato, ker se enostavno nanj pozabi. Priznam, da se mi je zgodilo, da sem koga klicala, enkrat, dvakrat potem pa sem se ubadala s kandidati, ki so se javili in pozabila na tistega, ki se ni javil. Šele, če med drugimi kandidati ni bilo nikogar, sem se spet spomnila nanj. Ali pa tudi ne.
Pa naj bo tole prva lekcija pisanja prošenj ;)
Prvo dejstvo, ki ga morate vedeti, ko iščete zaposlitev je, da imajo delodajalci vedno predstavo tega, kakšno osebo iščejo: če iščejo knjigovodjo, točno vedo kaj vse bo ta knjigovodja delal in kakšna znanja mora imeti. In potem iščejo kandidata, ki takšna znanja že ima. Če je na tem delovnem mestu že oseba, ki jo želijo nadomestiti ali iščejo nekoga, ki ji bo pomagal, bodo iskali nekoga podobnega. Je pa kot iskalec zaposlitve nemogoče ugotoviti, kaj ima delodajalec v mislih. Zato ne smete nikoli vzeti osebno, če ste zavrnjeni, vam pa se je zdelo, da ste idealen kandidat! Delodajalec pač išče nekaj tipičnega zanj, ker točno ve kakšna je firma, kako se v njej dela in zato ni nujno, da so na prvem mestu izkušnje. Lahko je tisto delo specifično in potrebujejo kandidata, ki se bo najbolj prilegal v že narejen kalup delovnega mesta.
Drugo dejstvo, ki je resnično je, da se nam v kadrovski ne da brati treh strani strnjenega teksta. Zato vas lepo prosim, da nikakor ne verjamete točno določenemu ponudniku (prosnja.com), ki vam garantira, da vam njegova prošnja zagotovi razgovor! Prvič, ko sem prejela to prošnjo sem jo res prebrala (priznam) in se ob njej pošteno nasmejala in ja, res sem povabila osebo na razgovor, ker sem želela spoznati tega, ki piše tako osladno… Ko sem ta template prošnje drugič dobila v roke pa sem se spomnila, da sem to že videla in brala in takoj vedela, da je nekje očitno nekdo tako »pameten« da to celo prodaja. In te prošnje sem dobila v vseh kadrovskih, kjer sem delala, kar pomeni, da so dokaj pogoste!
Prošnja naj bo vedno sestavljena iz dveh delov: CV in spremno pismo. Zadeva pa je taka, da (jaz osebno) vedno najprej preberem CV, kjer so kronološko in na kratko podane izkušnje in izobrazba in če se mi zdijo izkušnje ustrezne, si vzamem čas in preberem še spremno pismo. Če spremnega pisma ni, ne dobim dodatne razlage in se mi zdi da nekaj manjka… prošnja gre na kupček »mogoče«. Spremno pismo naj se, lepo prosim, nikoli ne začne z: Marija Novak, rojena materi Pepci in očetu Janezu. TEGA SE NE PIŠE! Grdo rečeno, ampak: res mi je vseeno kako je ime vaši mami (nič osebnega, ampak res popolnoma nepotreben podatek).
Kadroviki smo navajeni hitrega branja prošenj in pri branju iščemo predvsem besedne zveze, ki nam pomagajo videti ali ima kandidat določena znanja in izkušnje. Na primer, če se išče računovodja bomo v CVju iskali besede, ki so s tem v povezavi – knjigovodenje, finance, knjiženje… pogledali bomo tudi v katerih podjetjih in koliko časa ste bili zaposleni. Zato je dobor, da pri pisanju napišete: Firma d.o.o./ januar 2008 – junij 2008/ Računovodja – knjiženje, finančno poslovanje, izdelava bilanc. V spremnem pismu pa lahko napišete potem kakšno odgovornost ste pri tem imeli, ste delali v timu ali sami…
Včasih primerjam iskanje zaposlitve z iskanjem partnerja: oba si morata biti všeč, da se zapleteta v zvezo. Ne eden in ne drugi pa ne vesta ali bo zveza dejansko funkcionirala ali ne. Življenjepis oz. vaša prošnja je prvi vtis, ki ga kadrovik dobi o vas. Na podlagi tega, vas povabi na razgovor. Če se prvi vtis in osebno srečanje preveč razlikujeta, bodo kadroviku zasvetile rdeče lučke in zapiskala bo sirena – nekaj ni v redu. Zato bodite pri pisanju prošnje in CVja realni, na razgovoru pa čim bolj takšni kot ste.
Še ena stvar glede rokov. Včasih se iskanje lahko zavleče, kar pomeni, da boste dobili klic ali vabilo ali zavrnitev šele čez nekaj časa. Če na kratko naredimo izračun. V časopisu zagledate čisto svež oglas za prosto delovno mesto. Rok za prijavo 14 dni. Takoj napišete in pošljete prošnjo. V kadrovski bodo vse prošnje, ki bodo prihajale selekcionirali in pregledali. Velikokrat želijo tudi šefi videti kdo se je prijavil. Ko se lovi direktorja ali šefa, lahko mine cel teden… in če želi biti prisoten pri razgovorih… dodajte še dodaten teden. In od takrat, ko ste oddali prošnjo je že minil cel mesec. Načeloma je tako, da če po mesecu in pol ni odgovora… vaša prošnja ni ustrezala delovnemu mestu.
Na prošnji navedite vse podatke, kje ste dosegljivi (naslov, mail, telefon), ker imajo različna podjetja različne načine komuniciranja. Če pošiljate prošnje v različna podjetja, potem se javljajte na tuje telefonske številke oz. vračajte neodgovorjene klice v času delavnika. Včasih se zgodi, da kandidat, ki ni dosegljiv odpade samo zato, ker se enostavno nanj pozabi. Priznam, da se mi je zgodilo, da sem koga klicala, enkrat, dvakrat potem pa sem se ubadala s kandidati, ki so se javili in pozabila na tistega, ki se ni javil. Šele, če med drugimi kandidati ni bilo nikogar, sem se spet spomnila nanj. Ali pa tudi ne.
Pa naj bo tole prva lekcija pisanja prošenj ;)