O tem in onem
Glede na to, da se nam tečaj Aura-Some začenja šele ob 9:45 po londonskem času (v SLO je to 10:45) in se jaz zbujam ob 8:00 po ljubljanskem času, imam vsako jutro kar nekaj časa. In ga izkoristim, da grem na jutranji sprehod po okolici. Na zemljevidu, so sicer vidni neki parki, in takole iz satelita izgleda vse lepo zeleno, ampak drugam kot med hiše, mi ni uspelo priti.
Prikaži večji zemljevid
Okoli zelenic, so sicer speljane potke - zelenice pa so pravzaprav nogometna igrišča. Poleg tega je zjutraj med osmo in deveto ravno prometna konica in prometa je res veliko. Sem pa opazila, da tile angležki niso ravno najbolj redoljubni. Ko se sprehajaš med hišami, vidiš, da imajo vrt sicer urejen, ampak na koncu vrta je lopa in za to lopo na kupe smeti. Kjer je le možno, ležijo smeti - škatle, polomljeni plastični stoli, staro orodje, plasične vrečke od zemlje, polomljena korita za rože. Mogoče je sedaj še toliko bolj očitno, ko je zima in ni zelenja, ampak sedaj se VIDI!
Hrana. Ja hrana je posebo poglavje, čeprav (priznam) sem mislila, da bo vse skupaj hujše. V bližini so ravno odprli nov Caffe, kjer ves dan strežejo zajtrke. Ni mi čisto jasno, zakaj bi za zajtrk jedla klobase, fižol in jajca! Je pa takšna "močnejša" hrana ravno primerna za kosilo. Do sedaj sem preizkusila naslednje jedi in preživela: cheese omlete with french fries(sirova omleta s pomfrijem), fried egg with bubbles (jajce na oko in pire krompir z zelenjavo) in jacked potato with cheese (velik pečen krompir prerezan na pol in posut s sirom). Ker v hotelu ni zajtrka, sem si naredila zalogo jogurtov, francoskih rogljičkov in smoothijev.
V sosednji sobi so se zamenjali gostje, sedaj sta notri dva fanta. Včeraj ob 22:10 (londonski čas) sem interventno vstala iz postelje in v pižami prosila, če lahko malo utišata televizijo, ker bi rada spala. Ob 21:30 sta se namreč spravila večerjat - zvok vilic in noža, ki udarjajo ob krožnik, prižgano sta imela TV, glasnost je bila precej večja od sobne, poleg tega sta glasno debatirala o nevemčem. Hvalabogu sta razumela namig in vse skupaj zmanjšala. Upam, da sta danes že večerjala :)
Prikaži večji zemljevid
Okoli zelenic, so sicer speljane potke - zelenice pa so pravzaprav nogometna igrišča. Poleg tega je zjutraj med osmo in deveto ravno prometna konica in prometa je res veliko. Sem pa opazila, da tile angležki niso ravno najbolj redoljubni. Ko se sprehajaš med hišami, vidiš, da imajo vrt sicer urejen, ampak na koncu vrta je lopa in za to lopo na kupe smeti. Kjer je le možno, ležijo smeti - škatle, polomljeni plastični stoli, staro orodje, plasične vrečke od zemlje, polomljena korita za rože. Mogoče je sedaj še toliko bolj očitno, ko je zima in ni zelenja, ampak sedaj se VIDI!
Hrana. Ja hrana je posebo poglavje, čeprav (priznam) sem mislila, da bo vse skupaj hujše. V bližini so ravno odprli nov Caffe, kjer ves dan strežejo zajtrke. Ni mi čisto jasno, zakaj bi za zajtrk jedla klobase, fižol in jajca! Je pa takšna "močnejša" hrana ravno primerna za kosilo. Do sedaj sem preizkusila naslednje jedi in preživela: cheese omlete with french fries(sirova omleta s pomfrijem), fried egg with bubbles (jajce na oko in pire krompir z zelenjavo) in jacked potato with cheese (velik pečen krompir prerezan na pol in posut s sirom). Ker v hotelu ni zajtrka, sem si naredila zalogo jogurtov, francoskih rogljičkov in smoothijev.
V sosednji sobi so se zamenjali gostje, sedaj sta notri dva fanta. Včeraj ob 22:10 (londonski čas) sem interventno vstala iz postelje in v pižami prosila, če lahko malo utišata televizijo, ker bi rada spala. Ob 21:30 sta se namreč spravila večerjat - zvok vilic in noža, ki udarjajo ob krožnik, prižgano sta imela TV, glasnost je bila precej večja od sobne, poleg tega sta glasno debatirala o nevemčem. Hvalabogu sta razumela namig in vse skupaj zmanjšala. Upam, da sta danes že večerjala :)