Uvertura k vinu
Ja sonček je poskrbel, da je grozdje nabralo dovolj sladkorja in vikend je bil optimalen za trgatev.
Na Dolenjskem je izgledalo približno takole: najprej smo se zbrali na kavici in piškotih. Potem smo šli med trte, vzeli vsak svoj ajmar in se zagnali med vrste. Ko je bil ajmar poln, smo poklicali brentača, ki je v brenti grozdje odnesel do čebra na prikolici. Ko smo prišli do vrha vrste je vsak dobil štamperle Antigripina. Skozi vrste namreč piha veter pa da ne bi kdo staknil prehlada… je Antigripin obvezen. Po uri in pol je bila na vrsti malica: pohane in pečene perutničke, francoska solata, kruh, vino in seveda potica pa nekaj sladkega. Pa nazaj med trte, kjer smo še eno urco obirali in potem peljali grozdje v klet, kjer se ga je zmlelo in napolnilo velike kadi. Potem je bil seveda čas za kosilo: župa, odojek, pohane in pečene perutničke, vložena paprika, kumarice in na koncu seveda nekaj sladkega, vmes pa seveda vino. In potem smo šli na pomoč še k sosedu. Spet dobro urico trganja, spravilo v klet potem pa je bila na vrsti popoldanska malica: klobasice na sto in en način, solatka, vino, kavica in seveda nekaj sladkega. Zvečer nisem vedela od česa sem bolj utrujena: od trganja ali hrane. Hrbet mi je pridno javil, da sem precej ajmarjev grozdja preložila, noge pa da smo hodili v breg. Dobro, da je trgatev samo enkrat letno! Želodec ne bi zdržal več.
Na Dolenjskem je izgledalo približno takole: najprej smo se zbrali na kavici in piškotih. Potem smo šli med trte, vzeli vsak svoj ajmar in se zagnali med vrste. Ko je bil ajmar poln, smo poklicali brentača, ki je v brenti grozdje odnesel do čebra na prikolici. Ko smo prišli do vrha vrste je vsak dobil štamperle Antigripina. Skozi vrste namreč piha veter pa da ne bi kdo staknil prehlada… je Antigripin obvezen. Po uri in pol je bila na vrsti malica: pohane in pečene perutničke, francoska solata, kruh, vino in seveda potica pa nekaj sladkega. Pa nazaj med trte, kjer smo še eno urco obirali in potem peljali grozdje v klet, kjer se ga je zmlelo in napolnilo velike kadi. Potem je bil seveda čas za kosilo: župa, odojek, pohane in pečene perutničke, vložena paprika, kumarice in na koncu seveda nekaj sladkega, vmes pa seveda vino. In potem smo šli na pomoč še k sosedu. Spet dobro urico trganja, spravilo v klet potem pa je bila na vrsti popoldanska malica: klobasice na sto in en način, solatka, vino, kavica in seveda nekaj sladkega. Zvečer nisem vedela od česa sem bolj utrujena: od trganja ali hrane. Hrbet mi je pridno javil, da sem precej ajmarjev grozdja preložila, noge pa da smo hodili v breg. Dobro, da je trgatev samo enkrat letno! Želodec ne bi zdržal več.