Kuhinja Čira-čara

Kuhanje je opravilo, ki ga zelo rada opravljam, če sem pri volji. Kadar nisem pri volji, kuham makarone, ker so hitro pripravljeni. Poleti, ko je veliko zelenjave še posebej rada eksperimentiram. Imam tudi veliko receptov. Tri leta sem vsak teden iz Delove priloge Ona trgala recepte in jih po kategorijah vpenjala v fascikel. Branje teh receptov me pomirja in mi da motivacijo za kuhanje. Rada dobro jem, zato se tudi pri kuhi potrudim. Poleti, ko je na voljo veliko sveže zelenjave se trudim, da je pojem čimveč surove.

Potem pa pride sezona buč. Pa ne govorim o ta malih bučkah (cuketih), ampak o tistih velikih, rumenih, ki rastejo na vrtu moje mame. Ona jih je vedno pripravljala v omakah, s paradižnikom in kisom… ne moj najljubši okus sploh. In potem sem poleti dobila veliko bučo. V receptih je bil nek recept v kombinaciji s korenčkom, ki ga nisem mogla izpeljati, ker nisem imela korenčka. Pa sem pogledala v hladilnik, kaj imam še poleg buče: čebulo, kislo smetano, kos puranjih prsi in drobnjak. In zakaj ne bi naredila bučne juhe?! Lepo sem prepražila čebulo, na kocke narezala bučo in jo vrgla na čebulco, posolila in zalila z malo vode. Pa se je zadeva kuhala 15 min. Ko so bili koščki kuhani sem vzela palični mešalnik in jih spasirala, dodala kislo smetano in juhica je bila gotova. Že prej sem na majhne kockice narezala purana, ga prepražila na olivnem olju in vmešala v juho. Posuto z drobnjakom sva potem pojedla en, dva, tri. Precej nasitna zadeva.

Danes odprem hladilnik in tam spet leži ena velika buča. A kaj, ko razen jajc in nekaj domače paprike nisem imela ničesar "pametnega". Najprej sem se spomnila, da bi lahko naredila bučne polpete, ampak sem razmišljala, da bo pa to čisto preveč dela, poleg tega pa nimam kaj za zraven k polpetom. In sem se pogumno odločila za ene vrste omleto. Bučo sem naribala, nasekljala čebulico in eno zeleno papriko, dodala jajca, sol in dve žlici moke pa malo muškatnega oreška in maso stresla v ponev. In potem pride tisti trenutek, ko je treba omleto obrnit. Priznam, da mi to še nikoli ni ratalo in, da je vse kazalo, da bo tudi tokrat omleta razpadla, če jo z lopatico dvignem…pa sem vzela drugo ponev in omleto samo prevrnila notri. Povrhu sem naribala še parmezan, da se je lepo stopil in VOILA! Skupaj s papriko v solati okusno in nasitno kosilo.

Za naslednji vikend pa rabim načrt. Na vselitveno žurko na vikendu dobim 23 ljudi! Vrtel se bo odojek, to je že dogovorjeno, kruh in paradajzova solata sta samoumevna…problem je, kaj še dat zraven! Ajvar in zenf ne prideta v poštev… verjetno bom naredila taziki in pa nekaj iz oliv (recept že imam!), še kakšno malo bolj pekočo zadevo (glede na to, da imam domače čilije)…Še kakšna ideja?!