top of page

Grehi očetov in zamolčane travme

Že nekaj časa me preganja in tišči tema, povezana s predniki in slovenskim prostorom. Glede na obsežnost bi lahko rekla, da je to kolektivna travma o kateri SE NE GOVORI in ni mi znano, da bi kdo o tem razmišljal. Zato sem se odločila, da zapišem svojo zgodbo in zgodbo moje družine. Verjamem namreč, da je zgodovina naša učiteljica, ki nam razloži od kod prihajamo in kaj prinašamo, na nas pa je, da razumemo ter ne ponavljamo istih napak.


To je dolg članek, ker teme ni mogoče razložiti na kratko. Upam in verjamem, da bo v pomoč vsem tistim, ki se mučijo s svojim finančnim položajem in ne razumejo, zakaj jim nikakor ne uspe preboj. Da bo pri marsikom to branje vzpodbudilo dovolj radovednosti in bo raziskal zgodovino svoje družine ter vzorce razmišljanja in čutenja, ki se skrivajo v družinski dediščini.


Upam pa tudi, da bo ta zapis zasejal seme za začetek zdravljenja finančne zavesti in lastne vrednosti, ki je na tem kulturnem območju (z nekaj svetlimi izjemami) precej nizka in temelji bolj na pomanjkanju kot obilju.



Začelo se je z mojo osebno zgodbo, ko sem se odločila, da pustim službo in »grem na svoje«. Naivno sem mislila, da vem precej, saj sem v desetletju kadrovanja spoznala delovna mesta in procese, poleg tega sem ravno zaključila MBA in … že po treh mesecih pristala na trdnih tleh realnosti preživetja samostojne podjetnice.


Tisto, kar je bilo zanimivo, da so me ljudje od samega začetka spraševali, zakaj imam odprt s.p. in ne d.o.o., ker pri spju odgovarjam z vsem svojim premoženjem. Odgovarjala sem jim, da mi tako ali tako nimajo česa vzeti, ker nimam ničesar lastniškega. Živela sem v najemniškem stanovanju, edino avto je bil pisan name. Ko gledam nazaj iskreno priznam, da sem bila ponosna na to, da nimam ničesar, kar bi mi lahko vzeli.


Ko dovolj dolgo brskaš po sebi, najdeš marsikaj. Zanimalo me je, od kod v meni ta res močna želja po lastnem podjetju, ki pa se nikakor ni realizirala kot sem si želela. Nekega dne, me je prešinilo! Podjetniško žilico (vsaj željo) imam po mamini strani. Moja prababica in pradedek sta bila lastnika veležganjarne pred drugo svetovno vojno. Svoje otroštvo sem preživela v hiši, na kateri je bila zbledela tabla, da sta to hišo dala postaviti Franc in Ivanka leta 1927!