Obžalovanje je del človeške izkušnje. Vsak človek najde v življenju stvari, ki jih obžaluje, saj vsi delamo napake ali bi kakšno stvar v preteklosti radi spremenili, če bi imeli to možnost. Razlika je v tem, kako se s tem obžalovanjem soočimo in kaj se iz napak naučimo ter kako to integriramo v naše delovanje v prihodnosti.
Nerazrešena obžalovanja postanejo del naše zgodbe o nas samih, ki si jo govorimo ter s tem ustvarjamo sliko o sebi. O naših obžalovanjih običajno ne razlagamo ljudem okoli sebe, saj so velikokrat povezana z občutki sramu in krivde. Da bi se odkupili sebi ali drugim, s katerimi je obžalovanje povezano, se lahko poslužimo samo-kaznovanja ali se skušamo nekako odkupiti, dobiti odpuščanje ali odrešitev, ki bi nas odvezala našega »greha«.
Kadar ne naslovimo obžalovanja, ko se ne poslužimo aktivnega načina za pridobitev odpuščanja, to vodi v slabo samo podobo, pasivnost in nezmožnost premika naprej v življenju, ker se ustvarja strah pred ponovitvijo napake v prihodnosti. Lahko pa nam prav obžalovanje služi kot motivacija, da nekaj spremenimo ter v izogib ponovitvi v prihodnosti izboljšamo ali popravimo napako iz preteklosti.
Avtor, producent, raziskovalec človeške psihologije in nekoč glavni pisec govorov za Al Gora, Daniel Pink je naredil raziskavo v katero je zajel 16.000 ljudi iz 105 držav ter jih spraševal o obžalovanju. Raziskava je bila podlaga z njegovo knjižno uspešnico Moč obžalovanja: kako nas pogled nazaj pomaga premakniti naprej. Ugotovil je, da lahko obžalovanje razdelimo v štiri kategorije:
Osnovno obžalovanje
Obžalovanje, ko nečesa nismo naredili oziroma se dovolj potrudili in nas v sedanjosti na to spomni zdravje, prazen bančni račun ali stagniranje na poklicnem področju. Ko smo v preteklosti imeli priložnost pa se nismo potrudili. Vse kar je povezano z načrtovanjem, malce več vloženega truda in gradnji neke osnovne stabilnosti ali podlage.
Na primeru zdravja je to najbolj očitno, ko po desetletju neskrbi za prehrano in gibanje oseba dobi diagnozo, ki bi se ji zlahka izognila, če bi v preteklosti malo bolj pazila kaj je ali se vsaj enkrat na teden premigala na svežem zraku.
Kadilci, ki po letih kajenja dobijo od svojega telesa izstavljen račun ali pa mladi upokojenec, ki bi poleg pokojnine dobival še prihodek od življenjskega zavarovanja, če bi v preteklosti mesečno odtegoval tistih 30€ od plače. Ali pa v srednjih letih ugotovite, da bi lahko na koncu študija malo manj žurali in napisali tisto diplomo, ki bi vam zdaj prav prišla pri napredovanju.
Obžalovanje poguma
Ta vrsta obžalovanja nastane, kadar nismo tvegali pa bi lahko, a takrat nismo zbrali dovolj poguma in notranje moči. Ko sedaj gledamo nazaj se nam zdi, da bi bila nagrada velika, če bi le takrat tvegali. To so priložnosti, ki jih nismo izkoristili, ker nismo želeli tvegati.
To je na primer potovanje, ki smo se mu odpovedali, kasneje pa ni bilo več priložnosti. Posel, ki smo ga zavrnili pa se je kasneje izkazalo, da bi lahko obogateli. Bitcoin, ki so nam ga leta 2012 ponujali za 100€ pa se nam je zdelo preveč, potem pa je bil novembra 2021 vreden 60.000€.
Ta obžalovanja običajno začnemo s stavki: Ko bi le takrat sprejel-a, začel-a, se potrudil-a…
Moralno obžalovanje
To so obžalovanja vezana na to, kar je prav, v skladu z našimi vrednotami ali nekim splošnim moralnim načelom. Ko vemo, da bi morali slediti nekemu notranjemu moralnemu kompasu pa smo ga ignorirali. Sem spadajo situacije povezane z nezvestobo, laganjem, kaznivimi dejanji in različnimi goljufijami ter prevarami. To so obžalovanja, ko nas »peče vest«, ker vemo, da nismo ravnali prav.
Velikokrat se tovrstna obžalovanja zgodijo pod vplivom družbe, situacij in drugih zunanjih okoliščin, ki jim pripisujemo večjo moč in vrednost kot sebi. Na tem področju največkrat krivimo druge. Tipičen in najbolj ekstremen primer je vojaška hierarhija, ko podrejeni svoja dejanja opravičujejo s sledenjem navodil nadrejenih, čeprav v sebi vedo, da to, kar počnejo ni prav.
Obžalovanje povezanosti
To so obžalovanja povezana z odnosi in ljudmi. Največkrat so to situacije, ko nismo vzdrževali nekega odnosa, potem pa je bilo prepozno. Ko smo sicer imeli namen obiskati nam ljubo osebo pa temu namenu nismo sledili in je ta oseba umrla ali se odselila. To je primer, ko smo nekomu želeli povedati koliko nam pomeni ali se opravičiti pa smo s tem odlašali dokler ni bilo več prepozno. To so obžalovanja, ki vplivajo na našo povezanost ter pripadnost, na kvaliteto odnosov, ki bi lahko bili boljši, če bi le…
Raziskava je tudi pokazala, da je kar 2/3 vseh obžalovanj povezanih s tem, da ljudje niso delovali. Da niso sprejeli priložnosti, izrekli besed, naredili koraka. Kadar nekaj naredimo, storimo in tudi, če se »sfiži«, je to lažje popraviti in nadoknaditi kot če nismo ničesar ukrenili. Če smo nekoga prizadeli, je še vedno čas, da se opravičimo. Če smo nekoga oškodovali, mu lahko povrnemo. Če smo naredili napako, se lahko iz nje nekaj naučimo in se ji v prihodnosti izognemo.
Kadar nismo nečesa storili, za vedno ostanemo v premišljevanju tega kaj bi bilo, če bi. Če nismo kupili tistega Bitcoina za 100€, nikoli ne bomo imeli nobenega donosa. Če nismo osebi, ki nam je bila všeč tega povedali in se je zato kasneje poročila z drugim, se lahko le sprašujemo kako bi bilo, če bi ji takrat izlili svoje srce. Če nismo sledili svoji poslovni ideji po zaključku študija, je pri petdesetih naša kariera zaradi tega popolnoma drugačna.
Obžalovanje preteklosti lahko postane gorivo in motivacija za prihodnost, če smo pripravljeni nanj pogledati še z drugega zornega kota - takšnega, ki nam omogoča, da se spremenimo, nadgradimo in delujemo drugače.
Čudovit primer je Alfred Nobel, ki je bil znanstvenik in je med drugim izumil dinamit. Nekega dne je v časopisu zagledal svojo osmrtnico. Umrl je njegov brat, novinar, ki je to slišal pa se je zmotil in mislil, da je umrl Alfred ter naredil osmrtnico zanj. V osmrtnici je napisal: Znanstvenik, ki je obogatel, ker je iznašel orožje za množično umiranje, je umrl. Alfred se je zgrozil ob misli, da ga imajo zaradi njegovega dela za množičnega morilca. Ko je 8 let kasneje zares umrl je vse svoje premoženje zapustil v sklad, ki je namenjen nagradam za odkritja na področju znanosti, ki človeštvu pomagajo pri napredku in skrbijo za mir na svetu. V njegovi pravi osmrtnici je pisalo, da je umrl velik podpornik znanosti in filantrop.
Ker vsak obžalovanje doživlja drugače, vam je na voljo Individualna mešanica cvetnih esenc, ki vas podpre v procesu transformacije obžalovanj. Cvetni klic je 15 min pogovor po telefonu, kjer vam zastavim vprašanja na podlagi katerih, v kombinaciji z mojo intuicijo izberem za vas ustrezne esence. Stekleničko z mešanico prejmete po pošti. Navodila za Cvetni klic pa tukaj >>>