Če nisi z nami, si proti nam!

Ko vsi čakamo, da se bodo napovedi o Zlati dobi, duhovnem prebujenju človeštva in razsvetljenju kot ga v zgodovini še ni bilo, uresničile, nekateri še vedno ne vidijo dlje od svojega nosu. Jaz, jaz, jaz in moje, moje, moje je mantra, ki jo (ne)zavedno oddajajo v svet.

Meja med tem, da nekomu ni dovoljeno, da bi izrazil svoje iskreno in resnično esenco ter egom, ki dokazuje, kako je pomemben, je navzven velikokrat nevidna. Tudi znotraj osebe, je velikokrat precej zabrisana.

Kaj natančno to pomeni?

Vsak posameznik v času svojega življenja nenehno gradi identiteto, ki je povezana z njegovimi vlogami, ki jih igra v življenju, z načinom razmišljanja, prepričanji, vrednotami, čustvi ter delovanjem.

Vse to nenehno primerja z zunanjim svetom, situacijami v katerih se znajde in osebami, s katerimi vstopa v interakcije. Ker je identiteta posameznika večplastna in predvsem je za večino ljudi bistvo njihovega obstoja ter preživetja kot individuma, jo branijo za vsako ceno.

Mislim, torej sem!

Slavni Descartov izrek, ki smo ga v zahodni civilizacij vzeli presneto zares, se kaže v »jaz imam vedno prav« in »moje razmišljanje je pravo, tvoje napačno«. Ker je naše lastno razmišljanje postalo način preživetja identitete, je glavna naloga ega, da išče in se primerja s tistimi, ki razmišljajo enako. Vse ostalo je grožnja identiteti.

V vsakdanjem življenju se s tem srečujemo vsakodnevno, ko večinoma zagovarjamo svojo sliko realnosti, svojo identiteto in s težav