Razumeti, čutiti, živeti

Ko zadnjih nekaj let opazujem razvoj zavesti in področje duhovnosti, se odpirajo zanimivi vpogledi. Eno največjih spoznanj je, da večina ljudi deluje na povsem razumski ravni. To pomeni, da vse vedo, ampak nič ne znajo. Vedo, da je potrebno razmišljati pozitivno, ampak ne znajo tega prenesti v prakso. Vedo, da je potrebno imeti rad sebe, ampak ne vedo, kako naj razvijejo več sočutja, blagosti in ljubezni do sebe.

Ker je razum poveličevan že od Descartovega »mislim, torej sem« dalje, je to tako normalen način delovanja, da se ljudje o tem ne sprašujejo. Seveda je razum pomemben, saj nas je pripeljal do tehnološkega razvoja in vseh pridobitev naše civilizacije! Težava je nastala, ker je bil ta del preveč poveličevan na račun še pomembnejšega dela človekovega ustroja – čustev in čutenja.

Ko govorimo o moški in ženski energiji, o tem, kako se ženska energija prebuja, pravzaprav govorimo o tem, da je potrebno več poudarka dati čutenju, občutenju in nasploh jeziku čustev, ki pa smo ga kot civilizacija že skoraj pozabili. Zreduciran na nekaj osnovnih čustev (Če sedajle naštejete čustva, koliko jih poznate? Hitro, preden berete dalje) Običajno se na prste ene roke našteje nekaj glavnih, najbolj intenzivnih čustev, kajne? Veselje, žalost, jeza, strah, ljubezen… potem se vse skupaj malo zaustavi in počasi začnejo kapljati še kakšna dodatna čustva kot so zavist, ljubosumje, sočutje, sram, skrb, zadovoljstvo, sovraštvo, sreča… nato se počasi neha. Večina čustev, ki jih znajo ljudje našteti, so neprijetna čustva nizkih vibracij.

Vse to govori o tem, da ljudje svojih čustev ne poznajo, da jih ne znajo opisati, kaj šele z njimi upravljati.

In ravno to je znanje, ki je v današnjem času še kako potrebno. Čustva namreč predstavljajo zemljevid sveta v katerem se nahajamo. Pripovedujejo nam zgodbo o tem, kaj nam je pomembno in kaj ne, kaj nam dviga vibracijo in kje ni dobro za nas. Razočaranje na primer nastane, kadar so bila naša pričakovanja višja od dejanskega rezultata. Ko izgubimo nekaj, kar nam je bilo pomembno, nas zajame žalost. Ko je ogroženo nekaj pomembnega, se pojavi jeza. Zavist nastane, ko bi želeli biti na mestu nekoga drugega, ker ima ali je nekaj, česar si tudi mi želimo. Ljubosumje nastane kot posledica strahu, da bi oseba, ki nam je blizu spoznala, da obstaja nekdo, ki je boljši od nas. S tem nam ljubosumje sporoča, da nimamo dovolj zaupanja vase.

Vsako, prav vsako čustvo ima za nas sporočilo. Čustva, ki jih označujemo