Prosim, imej se rada!
Prosim imej se rada. Tako zelo pomembno je to. A tako nerazumljeno. Ker premnoge ženske ne poznajo tega, kaj pomeni ljubiti sebe, imeti se rada, je to koncept, ki ga ne razumejo. In mislijo, da je dovolj že to, da so si fizično všeč. Da jim je fizično všeč vsaj en del njihovega telesa. Oči ali pa lasje. Da je dovolj, da gredo na kavo s prijateljicami in to že naj bi pomenilo, da se imajo rade.

Hkrati pa niso srečne v svoji koži, se v njej ne počutijo udobno, se ne sprejemajo in si obljubljajo, da se bodo vzljubile, ko se bo zgodilo to in to, ko bodo spet shujšale, se znebile gubic, se vpisale na jogo, se pobarvale, si uredile nohte… In se ne zgodi. Ne zgodi se, ker vsa zunanjost lahko odseva le tisto, kar se dogaja znotraj. Drugače je to maska. Vprašajte moške!
Zagledajo lepo žensko, urejeno, s čudovito postavo, na obrazu popoln make-up… kot iz revije ali filma… potem pa ob vsej tej vizualni lepoti poslušajo njeno jamranje o dekagramih maščobe na njenih bokih, o frizerki, ki je ni postrigla kot bi ona želela, kako sama sebe ne more videti, dokler si ne nadene pudra in maskare…
O tem, da lepota prihaja od znotraj smo slišali že tolikokrat, da je postal kliše, ki ga nihče več ne zna definirati.
Toda ni samo lepota tista, ki prihaja od znotraj. Vse je že v tebi. Še en kliše? Da, če ga ne razumeš. Če ne dojameš njegovega pravega sporočila. Ko začutiš, kako tvoja notranjost seva ven v svet okoli tebe, to ni več kliše.
Toda sloji nepredelanih čustvenih dogodkov so velikokrat tako gosti, da vse tisto, kar je spodaj ne more sijati. Generacije žensk označene kot preobčutljive, sentimentalne, patetične, nestabilne, histerične, tečne ipd. samo zato, ker smo čustvena in čutna bitja. In smo se naučile, da je določena čustva bolj varno kazati kot druga. Tista globoka, ki prodrejo v dno duše pa je najboljše skriti, čisto pozabiti, jih zapreti globoko v klet nezavednega. In potem nastopi tisti občutek otopelosti, ko ni ničesar. Ko je vse varno pospravljeno v globinah energetskega polja.
Vendar se vse to kaže v tem, kar se dogaja v življenju. Na nezavednem nivoju veš, da nekaj ni ok. Da občutki nevrednosti, jeze na sebe, jeze na svet okoli tebe, strah pred tem, da ne boš sprejeta, da boš zavrnjena, če izraziš sebe in svoja čustva, globoke ranjenosti in tiste sence, ki te ranjenosti spremljajo… vse te informacije nosiš vedno s seboj. In te informacije ti pravijo: Nisi vredna ljubezni! Še lastne ljubezni ne. Deli tebe, ki si jih zanikala ti