Moj pasji Učitelj


Velik učitelj me je spremljal 15 let. Včasih se pohecam, da je to samec, ki je do sedaj najdlje zdržal z menoj. In vedno je bil velik. Tam okoli 40kg. Z velikim Srcem, ki je brezpogojno sprejemalo vse ljudi (z izjemo enega narkomana, na katerega je zarenčal. Enkrat in edinkrat v življenju), tudi tiste, ki jih jaz nisem najbolje.


Zgodbe iz mojega življenja, ki bi jih razkril, bi bile najiskrenejši prikaz mojega življenja. Bil je moja Priča, ko sem bila najbolj ranljiva, najbolj močna, zaljubljena, vesela, žalostna, jezna, prestrašena, panična, zasanjana, ljubeča, vročična, plesoča, skrivnostna, ženstvena, senzualna, zmedena, sesuta, utrujena, polna Življenja, v vseh visokih in nizkih vibracijah. Bil je terapevtski pomočnik mnogim strankam in poslušal njihove zgodbe. Bil je Učitelj drugim psom (enega je nekoč čisto zares naučil, katera trava je dobra za prebavo), hrtov ni maral, ker so bili prehitri zanj in bokserjev ne, ker imajo neko čudno navado, da ližejo po gobcu.


Ko sem v zadnjih dneh zbirala njegove slike, sem ugotovila, da se ponavljajo motivi: voda, teniška žogica, velika palica na sprehodu, veliki kupi dlake, snežno veselje in velike temne oči polne pasje modrosti ter ljubezni. Imel je pasje prijatelje in človeške prijatelje. Na sprehodu je vedno pozdravil tudi lastnika. Včasih samo lastnika in ignoriral njegovega psa.


Vse moje transfromacije je pospremil z izrednimi in enkratnimi fizičnimi simptomi. Preden sem pustila službo in odprla svojo prvo trgovino pred 10 leti, je imel najhujšo drisko v življenju. Ko sem doživljala svojo dolino solz, je manifestiral neko čudno bulo odmrlega tkiva na zadnji desni nogi. Ob stresu zaradi selitve in ob hkratni izdaji knjige, so njegovi možgani kolapsirali center za ravnotežje in pri 14. letih se je na novo učil hoditi. Takrat sem se mu globoko zahvalila, ko sem spoznala, da mi je skušal odvzeti breme.


Naučil me je potrpežljivosti. Naučil me je, da sem lahko v trenutku in ne rabim razmišljati o vsem, kar se še ni zgodilo. Naučil me je, kaj pomeni varnost in koliko mi zares pomeni. Pokazal mi je, kaj pomeni brezpogojno zaupanje. Naučil me je, da se ljudje in psi odzivamo na energijo drugega. Ko me je leto za letom vsak dan vozil na sprehod, ne glede na vreme, me je natrenitral vztrajnosti in prilagajanja. Velikokrat mi je potrdil določene intuitivne vpoglede in me naučil telepatske komunikacije.


Na ta svet je s svojo podobo, pojavo in zavestjo prinesel lepoto. Izjava, ki sem jo največkrat slišala od ljudi na sprehodih je bila: »Kako je Lep!« Prisostvoval je različnim meditacijam, predavanjem, terapijam, svetovanjem, v zadnjem letu pa celo poslušal celotno izobraževanje o transolution business coachingu. Kolikor let je prespal pod energijami stekleničk Aura-Some, pojedel cvetnih esenc ter bil deležen energetskih terapij, tahionov in visokih vibracij, ne vem, če je še kateri drugi pes ali katerakoli žival!?


Zadnji dve leti pa so se njegove težave s sklepi in kolki poslabšale. Ko sem ga med novoletnimi prazniki opazovala, kako težko hodi, sem ga pogledala in rekla: »Dimkola, kaj bova naredila s tem? Kdaj se boš nehal matrat?« V svoji glavi sem jasno slišala njegov glas, ki je rekel: »Če pa tako rad živim!«. Takrat so se mi ulile solze in pristala sem na to, da ga bom podpirala dokler bo njegovo telo zdržalo.


Vedno sem govorila, da bo tisti trenutek prišel, ko bo začel zavračati hrano. Da bom takrat vedela. Toda njegov duh je voljan življenja. Tako zelo, da svoje staro telo z vsemi vnetimi sklepi in kolki dvigne, ko primem njegovo skledo, samo zato, da bi mi dokazal, da še zmore. Da še želi živeti.


In skoraj bi me preslepil, če ga ne bi izdalo njegovo telo. Noge, ki ga ne podpirajo več, rep, ki ne more več mahati v veselju, ušesa, ki me niti zjutraj, ko pridem v kuhinjo, niti na sprehodu ne slišijo in dihanje, ki je težko tudi, ko deluje klima in vem, da mu ni vroče. Izdaja ga tudi vonj, ko mu uide, še preden pride čas sprehoda.


V življenju izbiramo in se odločamo. Brez tega ne gre. Nekatere odločitve in izbire so lažje, druge težje. Vsakič, ko izberemo, to spremeni tok našega življenja. Nekatere odločitve imajo vpliv na druge, nekatere le na nas. Z nekaterimi nimamo težav, v druge dvomimo. Vedno pa so poleg vpletena čustva. Večjo pomembnost kot pripisujemo določeni izbiri, močnejša so čustva. Katerakoli.


Odločiti se pomeni LOČITI se OD. Vsak, ki je imel žival, s katero je bil povezan ve, kaj to pomeni. So odsev nas samih. Tistega najlepšega dela nas, ki izhaja iz Ljubezni. Spremljevalci, učitelji in terapevti, ki nas ne obsojajo. Nam kažejo, kaj pomeni brezpogojnost in popolno sprejemanje. Življenje v trenutku. Ne glede na to kako lepo ali slabo je.


In zato si Dim zasluži uspavanko, ki ga bo zazibala v sen, še preden izgubi zadnje atome moči. Zasluži si potovanje v večna lovišča dokler ima vsaj še malo dostojanstva. Ne glede na mojo bolečino ob slovesu, je prav, da mu olajšam bolečine preden postanejo neznosne. Ko sem mu leto poprej naredila terapijo z avstralskimi kapljicami Transition, se je njegova življenjska sila okrepila. Letošnje leto je iz dneva v dan bolj umirjen in vidno se prepušča ter spušča navezave na ta svet. Dala sem nama dovolj časa, da se posloviva in dogovoriva kje in kako se bosta najini vibraciji spet srečali.


Dobil je poslovilno žurko. Doživel zadnji sončni zahod na morju. Pa sladoled, lubenico in celo porcijo čevapčičev pri mojih starših. Njegov pepel bo sprejela voda, ki je njegov najljubši element. Dobil je tudi tale zapis. Zato, ker sem pred 15 leti jaz dobila njega.


Kjer je Ogenj je (bil) tudi Dim.



374 views
No upcoming events at the moment
KONTAKT

Manca Razboršek s.p.

Vodovodna 99a

1000 Ljubljana

040 888 978

info@manca.si

  • Black Facebook Icon
  • Black Twitter Icon
  • Black Instagram Icon
  • Black YouTube Icon

© 2019 by Manca Razboršek s.p., Life&Soul Coach