Kopanje po globokih čustvih

Ljudje delujemo po principu polarnosti. Saj veste jin in jang, dobro - slabo, toplo – hladno, tema – svetloba, črno – belo… in tako smo v svoji notranjosti polni nasprotij. Hkrati lahko izkušamo dve nasprotni težnji. Željo po uspehu in hkrati strah pred njim, hrepenenje po partnerstvu in hkrati izogibanje zavezanosti, težnjo po harmoniji pa hkrati dolgčas, če se nič ne dogaja.

Vse to nas uči nečesa, o čemer je učil že Buda – srednja pot. Kje je središčna točka? Ko jo najdeš se lahko zavestno odločiš na katero stran se nagneš, ko pride določena situacija. Polarnosti se kažejo na nešteto različnih načinov in v mnogih odtenkih. Ko se ljudje soočajo s situacijami v življenju, se duše pravzaprav učijo in izkušajo te polarnosti… in vse, kar je vmes.

Pot osebne ter duhovne rasti je premetavanje iz ene polarnosti v drugo.

Iz aktivnosti v nedejavnost pa ponovno nazaj, iz ekstrovertiranosti v notranje premišljevanje in nato zunanje izražanje, iz obkroženosti z ljudmi in tesnih socialnih vezi v samoto in osamljenost…

Še največ preglavic je na področju čustev, saj neprijetnih čustev ne želimo čutiti. Ker bolijo, ker se z njimi ter ob njih ne počutimo dobro. Čeprav se jih nekateri tako navadijo, da jim postanejo domača. Običajno je to potem boleče za tiste okoli njih. Večina ljudi pa se neprijetnim čustvom izogiba. In najlažje jih je kar otopiti. Ali utopiti. V alkoholu, delu, zanikanju… Samo nadeneš si masko veselega in brezskrbnega obraza ter greš dalje.

Hkrati pa si ljudje želijo čutiti prijetna čustva. Toda, čustev ni mogoče selektivno zatreti. Želim biti srečna, ampak nočem pa čutiti jeze, razočaranja, žalosti, zavrženosti, odtujenosti… Žal to ne gre. Ko otopiš čustva, otopiš vsa čustva. Nato pa sčasoma ne gre več. Nastane ogromna depresivna praznina ali pa je bolečina enostavno prehuda in izbruhne kot vulkan. Na nek način se čustva želijo izraziti.

Takrat, ko je prehudo si ljudje poiščejo pomoč. Običajno zaradi občutkov sramu najraje raziskujejo sami. Dandanes je ogromno gradiva, ki ponuja mnoge načine, tehnike in razlage. Morda obiščejo predavanje ali delavnico, se posvetujejo s strokovno osebo, naročijo k terapevtu takšne ali drugačne sorte. In mislijo ter upajo, da bo sedaj vse bolje. Da ne bodo več čutili slabih in neprijetnih čustev. Da bodo od sedaj naprej na voljo le še lepe izkušnje.

Žal življenje ne deluje na tak način. Ko si namreč dovoliš čutiti, to pomeni, da čutiš VSE. Običajno celo bolj intenzivno. Tega pa večina ni vajena. Res je, da bolj čutiš pozitivna čustva, a čutiš globlje tudi neprijetna čustva. In potem misliš, da je vse huje kot prej, ko ni bilo čustev. Spodnji graf ponazarja nihanje med čustvi.