Ko je učenec pripravljen, se pojavi učitelj
Za menoj so štirje dnevi "napumpane energije" in sprememb v razmišljanju, prepričanjih ter spoznanjih o tem, kako hitro pride do notranjih konfliktov ter s tem samosabotaže. Udeležila sem se dogodka Unleash Power Within s Tonyem Robbinsom, največjim motivatorjem in »gurujem« osebne rasti. To sem potrebovala. Zares. Ker sem čutila, da je čas za nov, drugačen način delovanja, saj sem zadnjih nekaj let zaspala. Morda tega ni bilo videti navzven, a počutje v meni, odnos do sebe in do vsega kar sem počela, je postal mlačen, neprepričljiv ter predvsem brez prave motivacije.
Ne glede na to, koliko delam na sebi, koliko vzorcev spremenim, novih veščin pridobim in omejujočih prepričanj odkrijem, se vedno pojavi nov nivo. Kot pri igrici, kjer je vsak level težji, z več ovirami in pošastmi. Tako kot pri igrici, je tudi v življenju na koncu vedno nagrada za katero se je vredno potruditi.
Jaz osebno, JAZ kot zavest, jaz kot coachinja in jaz kot duša s poslanstvom so nivoji, ki predstavljajo poglavja in zahtevnostne stopnje. Že dolgo nazaj sem ugotovila, da je veliko lažje preskočiti na naslednji nivo, ko imam pravo podporo. Ko uporabim znanje koga, ki je čez to že šel. Zato se tudi nenehno učim.
Svet se noro hitro spreminja in znanja, ki so mi koristila pred dvajsetimi leti, sedaj nimajo več uporabne vrednosti. Še tisto, kar sem se naučila pred desetimi leti, je danes skoraj neuporabno. Je pa vse to preteklo znanje čudovita podlaga, hranljiv kompost za današnje delovanje in rast novih semen.
Stavek z dogodka, ki odmeva v meni še danes je
Kvaliteta tvojega življenja je odvisna od kvalitete vprašanj, ki si jih zastavljaš vsak dan.
Kaj? S kakšnim namenom? Na kakšen način? Kako lahko? Od kje? Kam?
Seveda je tukaj tudi zakaj, ki pa ga je potrebno pravilno oblikovati in v pravem trenutku, da se možgani ne ustavijo pri odgovoru ne vem.
Naslednje spoznanje in nadgradnja se je zgodila ob vpogledu v čas, ki ga živimo. V svetu v katerem smo, je uspeh odvisen od moje lastne definicije le-tega. A kljub temu, potrebujem dovolj drzno definicijo, da me premakne iz cone udobja. Vedno znova in znova.
Svet v katerem živimo je dvignil svoje standarde in tudi vsak med nami jih mora.
Kdor da malo od sebe, kdor dela bolj slabo, ne bo imel slabih rezultatov in temu primernega plačila (v katerikoli obliki in valuti), ampak ne bo imel drugega kot bolečino in frustracijo.
Da bi se izognili bolečini, je potrebno vložiti več, se bolj potruditi in premostiti visoko stopnico do naslednjega nivoja. Naučili so nas, da je potrebno biti dober v tem, kar počneš, če želiš imeti dobro življenje. Ampak svet se je spremenil.
Kdor dela dobro, bo prejel slabo plačilo in bolj revno nagrado.
Dobro ni več dovolj. Odličnost je novi standard in visoke stopnice vodijo na ta nivo.
Kdor danes dela odlično, se trudi in da vse od sebe, bo dobro plačan in prejel bo kar dobro nagrado za svoje delo.
Kaj? Kako? Če delam odlično, dobim samo dobro nagrado?